Strinjam se z ajdo. Prva kitica se mi zdi enkratna, čudovita. Jaz bi tam zaključila pesem.
Druga kitica mi zveni preveč nabožno, pretirano alegorično. Tudi večni zeleni pašniki so znani iz krščanstva in prav zato. (Ne da bi imela kaj proti veri, le pesem čutim kot izpovedno in ne kot nabožno, zato me to moti.)

Lep pozdrav!
Kerstin