Hmm, Ajda, hočeš reči, da bi se mi, ki imamo radi to obliko, ukvarjali s popravljanjem??

Drugače se pa strinjam z Ajdo, Natka. Lep trud, ampak vkalupljenost res malo povozi sporočilo. Sem parkrat prebrala in se večkrat izgubila. Mislim, da je sonet pesniška oblika, ki zahteva prav to, čimbolj natančno sporočilnost. Jasnost v formi. Mislim, da si tudi ti ena izmed tistih (nas:)), ki uživajo v postavljanju enajstercev v kvartine in tercine, rime pa v formo abba, abba, bcb, cbc (in kar je še variant znotraj tega...) In ker sem prepričana, da si (drugače se ne bi lotila tega oreha), se boš najbrž še malo poglobila v stihe in jim dala več smisla. Venec je dolga reč, kaj, ko bi se lotila najprej enega soneta, ga dodelala, potem pa počasi naprej?

Lep vikend!
Kočijaž

Napisala sem, da je verjetno izziv , če dobro prebereš moj post in da ni govora o popravljanju, le dih pristopa in seveda bolj poudarek na izzivu. Ker pa tu niso delavnice, sem seveda napisala, da bi morala avtorica dahniti svoj da, če želi sugestij. OK?

lp, ajda

OK, Ajda, samo nisem čisto razumela najprej...

:)

Kočijaž

Hvala obema za komentarje :)...
Ajda - popolnoma te razumem in vem, da bo treba še malo bolj povezati pa nakazati vsebino in jo na en način tud poudariti...
Kočijaž - res je bilo težko misli "vkalupt" v te enajsterce in stopico...včasih kr vzame par besed stran, ker je stopica prekratka in tako omeji ali pa sploh spremeni sporočilnost soneta....
V prihodnosti se bom lotila tega sonetnega venca s poudarkom na sporočilnosti...
Še enkrat hvala za nasvete...
Lp ;)

Vsak, ki je kdaj poskušal napisati sonet, ve, da ne pade z neba, ampak je vanj potrebno vložiti veliko truda in še več časa. Pri sonetnem vencu pa se težavnost še potencirano poveča. Prav gotovo zato predstavlja pisanje sonetnega venca predvsem izziv in ne toliko užitek.
Je pa seveda lažje, če ima pesnik za sabo že precejšnjo "kilometrino" jambskih enajstercev in številnih sonetov. Natka, morda bi mogla najprej še malo potrenirati sonet kot sonet in ga šele nato poskušati plesti v vence.

No, in ko se že pogovarjamo o razmerju med vsebino in formo... Pri vsaki pesniški obliki so potrebni kompromisi med določili forme in vsebine. Dobra pesem je tista, pri kateri ti kompromisi niso vidni, očitni. Če bralec začuti, da pravila metrike utesnjujejo vsebino pesnitve, pesem enostavno ni dobra. Če pesem naredi na bralca vtis lahkotnosti, je dosegla svoj namen. V sonetni obliki to uspeva samo največjim virtuozom pesniškega jezika. Ko berem Prešerna, Danteja, imam občutek, da je napisati sonet zelo enostavno.

Ne zdi se mi pametno ločevati pisanja enkrat s poudarkom na ritmu, drugič na sporočilnosti. Pravi sonet in sonetni venec potrebujeta oboje, zvarjeno tako, da daje občutek lahkotnosti. Prepričan sem, da brž ko pride v uho ritem, tudi vsebina ne bo več trpela. Vsekakor vzpodbuda za nadaljnje posluževanje sonetne pesniške oblike. In seveda pohvala za vztrajnost pri tem sonetnem vencu.

Lep pozdrav,

Pištin Frida