Kako neverjetno, da z vsako pesmijo, zležeš pod kožo in se usidraš in to je tisto, kar veje iz tvoje poezije. In takrat misel, ja pesem je poiskala mene in kaj drugega kot stalnica pri mojem rečenju:), to je to;)
Tale pesem je ena izmed tistih, ki so pisane s pogledom uprtim v praznino in še vedno občuteno željo po ljubezni. Je ena takšnih pesmi, ki naj bi ostala skrita v moj svet... pa sem naredila izjemo in jo prenesla med vas in hvala za tako lep sprejem. Ob takšnih pesmih niti nimam občutka kako se bere, vidi, občuti...
Svit, Ajda in Dunja (jesen stiže...) lep večer vam želim:)