Vsako pesem berem na glas,tako seveda tudi tvojo s
povabilom.Pripoved
kar vleče do"s katerim vnaša resničnost",nadaljevanje,pa me vrže
ven ko
"postane,že zdavnaj zmaličene sanje",itd do konca
kitice.Nadaljevanje je spet kul.Ne vem ali sem tog ali je kaj s
skloni navzkriž,a lahko kako pomagaš ?
Emm, po mojih izračunih je v pesmi vse več ali manj slovnično korektno. Mogoče so te zmotili preskoki med 2. in 3. osebo: "da si le človek" (2. oseba), "čisto naravnost priznava" (3. oseba), "vnaša v resničnost" (3. oseba). Ti preskoki med osebami se v moji poeziji nenehno in zavestno dogajajo. Pač stil pisanja. Potem pa te je verjetno zmotilo še: "vnaša v resničnost postane, že zdavnaj zmaličene sanje", postane kot pridevnik in ne kot glagol; postane sanje. SSKJ: postan; prid. ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost.
Upam, da sem ti s to razlago nekoliko razjasnil vse skupaj :) Hvala za vprašanje.