"pogrebci najrazličnejših so zbrani krojev
satirjev nihče niti ne opazi
žalujoči utrujeni od notranjev bojev
so zdaj v eno težko misel zbrani
kaj na kamen napisati
sivkast marmor
čist in hladen
kaj kako vanj vklesati
da skoz čas ne mine
da zgodovina ne izmije
neke krasne pisarije
za nagrobnik sestre Poezije "
Brezno pozdravljen:)
Priznam, sem se ustavila ob tej pesmi. še posebej tale
izpostavljeni del, me je prepričal. Si napisal, da satirjev nihče
ne opazi, ma to ne drži, samo včasih je najbrž težje oceniti
satirično pesem, pa se je kdo raje izogne, kar pa ne pomeni, da ni
prebrana. Zame osebno, ki rada nosim svoja roza očalca:) si ti kar
ena velika uganka. Razmišljam, da si preveč črnogled... Skozi
prebrane pesmi si zamišljam avtorja v ozadju kot osebo in se
poglabljam vanj in me mogoče žalosti, če je kdo preveč na trdnih
tleh in si ne dopušča vsaj malo sanj, kot neke krasne piserije za
nagrobnik Poezije:)
Oprosti mi za razčlenjevanje, morda pesmi sploh niso posledica tega
in samo jaz tako občutim. Vsekakor pa niso slabe, daleč od tega.
Tale Slovo je super, še posebej konec.
Ja,ob tako imenovanih slovesih je prav tragikomično opazovati vse "globoko verne".To je slovo od nekoga,ki je odšel v zaodrje in bo po scenariju prišel spet na oder.Namesto,da bi bili tiho-veseli,so tiho-potrti. Presenečaš,kot da sta vsaj dva človeka v tebi:eden psuje,se norčuje,bleja, drugi slavi in uživa v visoki poeziji.
Ja, Brezno, tudi jaz te imam rada, z vso tvojo poezijo, prav vešče izpisana je. Nekoč sem spisala kakšnih 50 epitafov, kar tako, za sebe, pa so potem (verjetno po naravnih zakonih) začeli umirati meni bolj ali manj bližnji in sem postala grozljivo vraževerna. Še vedno me vlečejo aplokaliptične reči, čeprav sama hočem nekam tja gor. Čeprav se mi zdi, da je kakšna reč čisto dol. Do avto-poezije pa itak ne pridem ... P.s. - upam, da se bomo še dolgo brali :)
Pozdravljena Nuška, zanimivo je tole sklepanje od napisanega k pisalcu, uganke poskušamo rešiti, pa vendar, mnogotere so uganke stvarstva nerešljive. In kaj nas to briga. Prepričan sem, da ti rožnata očala lepo pristojijo, in držim pesti, da se kdaj ne razbijejo (bo takrat konec stare krute šale ? ). In tudi tebi pozdrav pastirček, seveda se norčujem, kaj se ne bi. Pisanje je zame igra. Z besedami se rad igram . Veliko jih je naokoli, kristalne so izgrajene že iz njih palače, navdih kar priteka. Ne samo iz priročnikov o ovčereji. In kdo je tu, da loči kaj je visoka poezija (na tem tem portalu?), kaj je blejanje. Kdo bo o tem sodil in kako, v imenu povprečnosti in ljubega miru ? Pa pozdravček še Danici, hvala za prijaznost in lepo besede. Ne bi rekel, da me vlečejo apokaliptične reči, pravzaprav se skušam boriti proti njim. Če si dovolim še malo svetobolja (nerad, ker ga je itak preveč tu gor), rad mam ta svet, boli me pa ko gledam kako ga požira potrošništvo, in to ne potrošništvo v materialnem smislu, tista skrb je odveč, kar vtira sol v skelečo rano, je potrošništvo duhovne sorte, tu je svet vrglo s tečajev. Lep pozdrav vsem trem, pa še komu. Padam (v posteljo, ne v brezno). Brezno.
Hmm, meni je pesem odlična, dala sem jo v svoj izbor. Mogoče se zdiš komu črnogled zaradi psevdonima, meni ne. Brezno je lahko pojem, ki pravi : "posrkam vase vse in predelam. Pa vam predložim."
Jaz tudi ne maram apokalipse in črnogledosti. Kot Nuška nosim rožnata očala. No, moja so mavrična ali pa rumrno - modra. Ne vem sicer, če mi pristojijo :))))