Adisa hvala za spodbudne besede, za čestitko. V primerjavi s teboj, sem začetnik..
Insert iz moje zgodbice...Hoja po trnju

Hodil je in razmišljal. Razmišljal je o marsičem, tudi o stvareh, ki pa so izven dosega njegovih moči, izven dosega njegovega čustvovanja in vedenja. Nekaj mu je bilo kristalno jasno, imel je v sebi, imel je tako rekoč v krvi, položili so mu v zibko, zato mu je prihajalo v ospredje; vedel je, da tisti, ki so hodili po trnju, vedo, kako se dvigniti po padcu! Kako zavarovati sedanjost, če vidimo, da zahaja? Zakaj vstopamo v vodo, če ne znamo plavati? Včasih se nekdo počuti, kot da bi bila njegova dolžnost nemoč. Ali bo zgodovina razumela našo nemoč, če smo ujetniki zvestobe? Grenka resnica je še vedno grenka resnica, zato jo je nesmiselno neprestano prežvekovati in ponavljati, saj s tem ne koristimo nikomur.

lp, fp-Kanika

Heheh Adisa tole je bilo povsem delo Kanike:). On briše prah iz mojih starih pesmi in jih bogati s svojimi mislimi:)!

Kanika tudi tule v komentarju lep zapis:)

Pozdravčke obema in veliko ustvarjalnih trenutkov:)

Nuška

V primerjavi z mano si začetnik ,praviš. V čem pa?V hoji po trnju sigurno ne ,si jo preveč lepo opisal za začetnika.
lp,adisa