Veš, pel bi rad o tem, kako se zviješ,
ko od poljubov mojih si pregreta,
o mošusu s katerim si prežeta
in žaru v teh očeh, ko ga razkriješ.

Rad pel besede bi, ki ti jih vpiješ,
ko tok strasti te v svoj vihar zapleta,
kako mižiš, ko hočeš biti vzeta
in zvoku tvojih ustnic, ko me piješ.

A vedno pojem kot evnuh v falzetu
o tem, da lepa si, nerazumljiva
in kaj pomeniš v mojem smešnem svetu.

Se zdim kot angel, ki v oblakih biva?
Ti veš, da v srcu vsakemu sonetu
izprijena se strast hudiča skriva.

Janus