Sonet XVI

Kdo, tujka, si, ne morem te spoznati.
Zdaj, ko pred mano gola si razpeta,
to ni več ta, ki v sanje me zapleta,
skrivnosti ni, ki je ne smem izdati.

Ta noč, ko smem na prsih ti zaspati,
ljubezen vroča ni, le strast pogreta,
v poljubu še leži ti cigareta,
težko te je s pregrado sanj obdati.

Ta tvoja koža ni kot mehka svila
in tvojemu pogledu nekaj manjka.
Zdaj prej satir si kakor gozdna vila.

A imam te del, čeprav želim ostanka,
čeprav je noč ljubezni žar izpila,
te ljubim mnogo bolj kot prej, neznanka.

Janus

Komentiranje je zaprto!

Janus
Napisal/a: Janus

Pesmi

  • 15. 03. 2008 ob 23:52
  • Prebrano 735 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 429
  • Število ocen: 11

Zastavica