Ja, samota ubija, sploh v dnevih praznovanj ... žal ... vendar
posije tudi žarek,le uloviti ga je potrebno v svojo dlan...četudi
že obrabljena fraza, a vendar še kako preizkušena!
Kot knjižničarka srečujem mnogo ljudi in tako sčasoma spoznavam njihove usode, ki jih delijo z menoj. Če se le da, si vzamem čas za tiste, ki kakorkoli nakažejo, da si želijo človeške bližine, stiska rok, pogovora. Nosim jih v srcu in duši. lepo vas pozdravljam vse skupaj in vam želim lepe sončne pomladne dni.Ksenija