Pozdravljen. Tvoja pesem je name naredila globok vtis. Potegnila me
je vase in sprožila občutke, ki jih poznam. Sprožila je tudi
hrepenenje.
Bi pa vseeno spustila zgolj v razmišljanje, čeprav si mislim, da si
pesem precejkrat prebral, preden si jo objavil, res le lasten vtis
in moj okus. Naj poudarim, da gre res za zelo oseben pogled, nič ne
kritiziram!
Če bi se meni posrečila taka pesem, bi jo naslovila Hram
pripadnosti in s tem izpustila zadnji stih. Menim, da bi se tako
naslov in vsebina lepo povezala brez (dvojnega) poudarjanja. In
kitici, ki pišeta o očetu, bi strnila v eno z malenkostnim
piljenjem.
Me zanima tvoje razmišljanje, gotovo imaš mnenje.
Pozdravljena . Hvala za tvoje odkrito mnenje in meni je v veselje,da sem zbudil hrepenenje. Zadela si,kakor je v reku, žebljico na glavico. V prvotnem zapisu je bil drug naslov in o očetu združeno v eno. V tej obliki je izšla leta 1995 v zbirki izrekov Srečno. Sedaj je, v spomin na pokojna stara starša ugledala svet v tej, zame spokojni podobi.Naj sveti.
spomini, ki privrejo na plan in nam pričarajo trenutke, ki smo jih bili deležni v domačem varnem ognjišču. Morda šele takrat zaveje ta trenutek v tisti svoji silnosti, ko staršev ni več. Ja, prijetno topel je ta tvoj hram, Andrejsten.