http://www.pesem.si/article.php?blog_id=1000


Pozdravljen Svit.
Ta pesem ima tri verzije, vendar niso oštevilčene, ker ne vem, kako bi jih razvrstila. Kronološko jih tudi ne morem, ker so nastajale hkrati ( še nekaj verzij pa je odpadnih). se mi pa zdijo dobro različne in enostavno ne vem, kaj bi s toliko hodniki, naslova pa tudi ne morem menjat :-)Verjetno bo še trajalo nekaj časa, da bom lahko sama razsodila.
Nastale so v obdobju, ko sem se počutila zelo utesnjeno, hkrati pa od znotraj močno motivirano, a prestrašeno in neuko. Ko te tri pesemi vizualiziram, še vedno vidim bolj temen hodnik in na kocu nek rahel snop svetlobe, ki omogoča previdne korake. Pa seveda tisto, da se trudim, da ne popustim, ko hočem naprej.

Vse tri so zelo zelo osebne in napisane v veliki stiski, želja da najdem pravi izraz je bila zato še toliko večja. Zelo sem vesela, da si jo opazil. Ne opazi jo vsak!

Še ostali verziji. Vesela bom komentarja.

Hodnik

Ko hodim po hodniku,
ne verjamem-
pa se trudim-
pa ne verjamem
da držim glavo pokonci.
Da je edina hoja,
ki obstaja v tem hodniku, moja
in da ta hodnik,
zdaj svetel zdaj teman,
gradijo le koraki moji.
Ne verjamem.


Hodnik

Ne verjamem,
ko hodim po hodniku
– trudim se,
da glavo držim pokonci,
da hoja moja je edina,
da samo moji koraki
gradijo hodnik,
zdaj svetel, zdaj temen.
Ne verjamem.


Lp,
Zalka

Utelešeni duhovi smo,na poti k božanski naravi (svojih jazov).V naši moči
je,da kreiramo lastno usodo.Izražaš dvom,da le tvoji koraki,torej,tvoja
dejanja,tlakujejo možnosti za prehod iz stiske,ali pa od tod na ono stran.
Vendar že sam zapis in energija utripata vero.Z osredotočenostjo delamo
energijsko polje,če je temna,bo magnet za nejasnosti,skrbi,strahove,če je
svetla,pa bo razblinjala moteče.Zato je pisanje dobra tehnika za samopomoč,skrb za poetično prikazan problem je kakor olje v svetilki,bolj
je čisto izraženo,bolj sveti.Vse dobro naj bo tvoj svetilnik.