Adisa pozdravljena v mojem drugem svetu, iz desetletja nazaj, ko sem bila tako kot danes - presušena spužva, žejna občutenj sebe in drugih ... le pila sem na drugačen način.
Morbidne ... se strinjam, tudi umazane in grde ... predvsem pa življenjske.
Tovrstne besede najraje prezremo - lepše so neslišane, njihov pomen ne interpretiramo - lepši je nerazumljen in njihovo resnico odrivamo, da je ne začutimo...
Pa vendarle ... veliko je ljudi, ki bi te besede znali ne le zapisati bolje kot jaz ... temveč narisati ... mogočno fresko svojega življenja ... A je ne ... premočno jo živijo.
Laura, ta tvoj ciklus pesmi je tako globok in zahteva pozorno branje in bralec poskuša razumeti tisto,kar da pesem v svojem izročilu. Zato si bom za tvoje pesmi vzela čas, seveda jih prebrala, a še se bom vračala in se skušala vživeti v dogajanje. Morda je nekomu to nesmiselno, zakaj kopati po pesmi in iskati tisto, kar pisoči ne želi obelodaniti, ja različni smo in težko preberem pesem, da ne bi skušala s krempeljci praskati , odkrivati biser, ki se skriva in če ga odkrijem, pesem zaživi in zadiha v svojem sijaju in dostikrat se sliši moj vzdih...
Ajda, veselim se tvojih krempeljcev v svojih besedah, saj so v ta namen dane ... Pišemo zase, da se izlijemo - objavimo za druge, da se zlijejo... In ne le biser - delček vsakega od nas je skrit v školjki ... potrebno jo je le odpreti ... Veliko srčnih vzdihov ti želim, Laura
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!