Forum
- Datum objave:
02. 02. 2008 ob 09:24 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1
- Piše: ajda
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 749 krat
Akvarel - Franci Novak
stopam čez liste v deželo kapelj;
zdaj poznam roke, ki me rišejo,
a ne po imenu, le po dotikih vode
in padanju tankih las,
ki se visoko nad hribi prepletajo
z vetrom, meglo in oblaki.
Tudi naše oči so slikarja prsti, paleta barv, ki jo zna zmešati le narava v tistih tapravih magičnih barvah in zanesti čopič v naše dlani, kaj je lahko lepšega kot to preliti na papir.
lp, ajda
zdaj poznam roke, ki me rišejo,
a ne po imenu, le po dotikih vode
in padanju tankih las,
ki se visoko nad hribi prepletajo
z vetrom, meglo in oblaki.
Tudi naše oči so slikarja prsti, paleta barv, ki jo zna zmešati le narava v tistih tapravih magičnih barvah in zanesti čopič v naše dlani, kaj je lahko lepšega kot to preliti na papir.
lp, ajda
Franci Novak riše z besedami, besed ne razmetava, filigransko jih tehta in tke podobe. Zanimivo je, da kljub slikanju z njimi, pesem bralca posrka še na mnogo drugih načinov: zavednih in nezavednih. Postaneš del slike, zadihaš in začutiš. Bereš večkrat. Pesmi ni potrebno klestiti na citate, ker v celoti živi še lepše;). Zato še link nanjo:
http://www.pesem.si/article.php?blog_id=2951
Ana
http://www.pesem.si/article.php?blog_id=2951
Ana
Komentiranje je zaprto!