Lepo je brati misli, da nekaj obstaja, nekje, zapisano v zvezdah,
zapisano v večnost. Morda je le naše slepilo, želja in dih in ne
zaznamo realnosti. Je pa seveda napajanje tisto, kar nas bogati in
oplaja z energijo in odrinemo misli. Čeprav je čudovito prisegati
na večno ...
Sem ravno brala tvoji novi pesmi in če izpostavim tale delček: Turobnost Tišine Utripa
Ti rečem takole: morda za obe kdaj...
"pridejo trenutki skrojeni za tišino, brez nasmehov niti solz ni, le pogled uprt v daljino!..."
Ajda pridejo tudi takšni trenutki in tudi ti nosijo svoj lastni čar, tako kot vse ostalo:) Želim ti veliko sončka, iskric v očeh in naj nikdar ne umre tisto nekaj zapisano v zvezdah in v tvoji globini - Ljubezen.
Hvala za komentar, saj veš, da je ta pesem stara:) Nekako me navdih ne obišče (beri: je zaseden očitno:)!