He, he ... ja, seveda. Pridejo trenutki, ko se rodi tudi taka pesem. Pa saj je vsaka po svoje obkladek ... Ne morem pa reči, da se mi zdi, ta konkretna pesem, kakšen velik pesniški dosežek. Razen metafore, pesniški obkladek, ki mi je všeč ...
Šele danes sem jo opazila, ker je na prvi strani; vseh pesmi žal pač ne utegnem prebrati. Še sreča, da včasih pesem sama pride do mene :). Vse čestitke, Zalka. Morda res, kot praviš, 'pesniška obdukcija' a'la verz-po-verz ne bi prikazala nekega presežka, ampak kot skoraj povsod je celota to, kar šteje. In če je ta celota sinergična, je to zagotovo presežek. Krasno si ubesedila nekaj 'vsakdanjega in preprostega', tako, da se dotakne vsake žene, ki je hkrati tudi pesnica (in gospodinja in mati in še kaj, samo ljubica ne), pa tudi takšne, ki morda ni. (Sama imam pesem, ki je sporočilno zelo podobna, le da je tudi zelo dolga ;). Naslov je Materinski dan. Jo bom dala gor.) Zdaj vem, kaj bom drugo leto napisala možu v voščilnico za 40 mučenikov ;).
In še zadnja misel: še sreča, da jo imamo. PESEM. Obkladek, ko vse drugo zataji.
So dnevi, ko mi je ta pesem blizu in so dnevi, ko sem daleč stran od nje. Nekajkrat me je držalo, da bi jo izbrisala iz portala, a potem, ko vidiš, koliko ljudem je všeč ... no potem te to ustavi ...
Hahahh, Kerstin - Zdaj vem, kaj bom drugo leto napisala možu v voščilnico za 40 mučenikov ;). - kaj veš, morda mož pripravlja podobno voščilo tebi, hehehhhehh ... Za vse nas to velja, vsak od nas lahko kdaj zakriči do neba, naslednjič pa tiho uživa v sreči :):):)!!! Dobra poanta pesmi in Zalkinega odgovora!