Je stavek, ki me spominja na kavo z Mišo. Ko sva govorili o naslovnici knjige, ki naj bi izšla čez mesec dni, sva ugotovili, da je kljub mešanici odtenkov iz samo dveh osnovnih barv - pretirano načičkana. Še vedno imam vse njene bogate barvne osnutke. Uživam v zavojih oblik, v pegastih prepletih, ki mi sitijo poglede. Rada jih imam za bralna znamenja. In vendar, ko sem utrujena in zasičena od sveta, mi je ena barva povsem dovolj. Da stopi predme in mi spregovori z razločno in jasno črto. Ko se je lahko oprimem, ker je čvrsta in prepričjiva. Manj je več - so pesmi na pesem.si, ki si jih želim znova in znova prebrati. Zato jih zaznamujem.