KAMEN

Ob poti leži kamen.
Z dežjem umit,
od sonca ogret.
Korak zastane,
oko se razpre,
roka zapleše,
dlan se odpre.
Kamen poboža,
k sebi ga stisne,
domov ga odnese
vsem na ogled.

Čas črto potegne,
oko je priprto,
kamen sameva,
v prah se odeva,
pozabljen od vseh.
Oster in trd,
prazen in hladen
ujet je kamen.
Stisne se dlan,
zaluča ga stran.










Ida Semenič- adisa

Komentiranje je zaprto!

Ida  Semenič- adisa
Napisal/a: Ida Semenič- adisa

Pesmi

  • 11. 03. 2008 ob 06:32
  • Prebrano 898 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 578
  • Število ocen: 16

Zastavica