Pogledam te bežno, pogled se ustavi...
V rosnem očesu odsev...
Izpijem ti solzo, nahranim srcé
S svojim, ki bije za njih in zaté...

V globinah oči izgubim se... nov svet...
Odpira zastrta mi slika se duše,
Čiste, nedolžne poteze še nosi...
A hkrati razrita je, polna je prask,
Nenehnih poskusov vdora...
...Poskusi le enkrat še... znova...

Vzemi nevidno mi roko podpore,
Ki ti jo nudim v zavetju noči,
Pusti zdaj srcu še zadnje ihtenje,
Naj se izjoče, dokler se temni...

Prepusti mi bol, naj jo sprejmem,
Naj izborim zadnjo bitko jaz zate.
Ljubim močno, premočno za ta svet,
Ne zmore bolečina me tvoja ujet...

Občuti praznino, kjer bol je bila,
Zdaj bo tam dom za ljubezen.
Toplina zdaj v tebi še druge bo grela,
Na novo rojena bo duša cvetela...

Le en korak te loči... Le skoči...
Varen bo spust z višav gorja.
Moja te misel naj vodi do dna,
Kjer čaka pogled te na sreče morjá...

Weirdness