
nisem romantik
niti nežna duša
sem le človek ki ljubi
ljubi življenje
tebe
naravo
resnico in pravico
a kaj ko je vse kot vojaška konzerva
z omejenim rokom trajanja
ko jo odpreš
jo porabi da ne splesni
pojej
daj psu da preživi
vzami kos trdega kruha
in lepo pomaži do konca
potem prazno postavi na mizo
in jo polni z ogorki
poceni nažicanih čikov
zato pojem vesele pesmi
da ne začutijo moje boleče duše
da ne vidijo solz
krvavih pekočih
ki izdajajo moj pravi jaz
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mojmir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!