z glavo si se prerinila
skozi ozko gumbnico
jesenskega plašča
nekje v višini popka
tvoje želje
velike
kot nojevo jajce
so se cvrle na razbeljenih ploščinah razbitih obal
občutek
je bil neopisljivo ugoden
bila si popotnica
zapletena v vzporednike in poldnevnike
pajkove mreže
veliki križavec
te je poskušal izbezati
iz rumenjakove vrečke
sorodna sva si
je predel sladke besede
kot krompir in paradižnik
jaz iz črne zemlje
ti iz višav neba
iz istega kraja sva doma
je slinil sladkoben napev
ki se je strjeval v morečo past
kot paprika sva in koruza
s katero te krmijo od malega
obdana z razpokano lupino
si se poskušala rešiti
oklepala si se strašljivih vtisov potovanj
tekla si na mestu
kot pedigrejski pes na tekočem traku
s prazno glavo ujeto v lepljive niti časa