V gozdu
Ljubica, v gozdu je noč
lišajaste veke odprla:
na mojih nemirnih dlaneh
je v mrzlem, izpraznjenem srcu
tvoja beseda zamrla.
Ljubica, v gozdu je noč
zelene grobove postlala:
bleda polnočna žival
je z ostrim, ukrivljenim kljunom
v tvojem naročju zaspala.
Ljubica, v takšnih nočeh
se dolgi rdeči jeziki
plazijo v speče ljudi,
da gluho gozdno tišino
razkosajo njihovi kriki.
Ljubica, v takšnih nočeh
pošilja brezglave biriče
gozdna kraljica iz svojih oči
v mehke, vsakdanje možgane
pobijat človeške mladiče.
Ljubica, v gozdu je noč
pisala v najine sanje:
pod krošnjami žametnih zvezd
je s tankim, razbeljenim prstom
brez milosti segala vanje.
lišajaste veke odprla:
na mojih nemirnih dlaneh
je v mrzlem, izpraznjenem srcu
tvoja beseda zamrla.
Ljubica, v gozdu je noč
zelene grobove postlala:
bleda polnočna žival
je z ostrim, ukrivljenim kljunom
v tvojem naročju zaspala.
Ljubica, v takšnih nočeh
se dolgi rdeči jeziki
plazijo v speče ljudi,
da gluho gozdno tišino
razkosajo njihovi kriki.
Ljubica, v takšnih nočeh
pošilja brezglave biriče
gozdna kraljica iz svojih oči
v mehke, vsakdanje možgane
pobijat človeške mladiče.
Ljubica, v gozdu je noč
pisala v najine sanje:
pod krošnjami žametnih zvezd
je s tankim, razbeljenim prstom
brez milosti segala vanje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 07. 07. 2009 ob 20:30
- Prebrano 1270 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 560
- Število ocen: 12
