Premagana

Sestopim iz nekega drugega sveta,
v svoje ime.
Sestojim iz okamnelih misli,
lahkotne minljivosti,
zavozlanih želja.
Brez imetja,
nihče,
nevidna,
postojim na obronku novega dne.
Prazno nerazumevanje
kriči
in preglasuje prostranost.
Priklenjena ob skale fosilnih juter,
kopljem globoko.
Namesto preslikanega sonca,
uzrem prazne oči.
V pesku pritajeno
srce bije bitko
z vsakih novim dnem.
Izstopim iz svojega imena
nazaj v drug svet.

Sandra Kocijančič

Komentiranje je zaprto!

Sandra Kocijančič
Napisal/a: Sandra Kocijančič

Pesmi

  • 28. 05. 2011 ob 07:28
  • Prebrano 1051 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 275
  • Število ocen: 8

Zastavica