Vajena urbanosti se zazrem v prvobitni
ogenj sredi gozda, stopim na praprotno
žimnico, žgečka in srbi, nagajivo draži
čevljev vajene podplate,
da se poženejo v srboriti ples
nad vršaci, kjer prebivajo umirjeni
davkoplačevalci,
da se zagrizejo v nebo in visim navzdol
proti lastnim zadržkom.
Pozabim na sveže prevlečeno posteljo
in grabim po listju
za prhkimi ostanki
slabe vesti in neplačanih računov,
da jih zabrišem med kresne zublje
in počakam na žerjavico,
saj se mi lušta krompir.

yoyoba