Otrok, v meni
Album mladosti in tvoja podoba,
punčka moja.
Si vedela kaj bo z nama ?
Si slutila zorana polja,
v katera sva položili semena?
Upanja ?
Prosiva za dež,
a najina njiva,
suha, razpokana,
kriči iz svojih brazd
poteptanega kaljenja.
Prosiva za sonce,
za vsak primer,
če naju po pomoti obišče sončnica.
Čutim, tvoj pogled.
Že davno si obupala,
deklica,
Tvoje očke zrejo
v prazno daljavo.
Tvoj nasmešek so nama narisali.
Varovali so naju,
na napačni strani rešetk.
Učili so naju,
pa so knjige zbledele v pripeki časa.
Objemali so naju,
preprosto, neljubljeni.
Vendar si v tistem domačem dvorišču nekako spokojna.
Tako mirno si čakala,
na dež in sonce.
Zaupaj mi krho bitje,
pridi otrok moj,
čaka te toplo ognjišče.
Oprosti mi deklica.
Pridi v naročje,
poglej mavrico nad najinim domom.
Poglej risbe v oblakih
...pada dež in sije sonce.
punčka moja.
Si vedela kaj bo z nama ?
Si slutila zorana polja,
v katera sva položili semena?
Upanja ?
Prosiva za dež,
a najina njiva,
suha, razpokana,
kriči iz svojih brazd
poteptanega kaljenja.
Prosiva za sonce,
za vsak primer,
če naju po pomoti obišče sončnica.
Čutim, tvoj pogled.
Že davno si obupala,
deklica,
Tvoje očke zrejo
v prazno daljavo.
Tvoj nasmešek so nama narisali.
Varovali so naju,
na napačni strani rešetk.
Učili so naju,
pa so knjige zbledele v pripeki časa.
Objemali so naju,
preprosto, neljubljeni.
Vendar si v tistem domačem dvorišču nekako spokojna.
Tako mirno si čakala,
na dež in sonce.
Zaupaj mi krho bitje,
pridi otrok moj,
čaka te toplo ognjišče.
Oprosti mi deklica.
Pridi v naročje,
poglej mavrico nad najinim domom.
Poglej risbe v oblakih
...pada dež in sije sonce.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandra Kocijančič
- 17. 05. 2011 ob 10:10
- Prebrano 859 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 205
- Število ocen: 6
