s kapljami, ki jih preštejem na laseh
razkuštram breztežnost
v najlepše prizore na barju
kjer sva topla in brez nadzora
pri vodi z rahlo izgubo spomina
in vrtoglavica popoldneva opazuje vetrovne veje
ki skozi oko hladijo piškotke z limonino kremo
boli me osamljeni delček atoma
vdahnem ga vase, da se pričenja
ulica je siva in sprana
obešena na zgrbljen žebelj, ki štrli iz stene
ovojnico zalučam med orodje
jedro zvlečem s sebe
s stegni ga primešam moki
pokleknem
sklenem roke na kamnita vrata
ne molim
napnem sladkosti
više
privijem sopenja
globlje
med žito presajava ocean
in gore se upogibajo z nama

sheeba