Danes sem košček.
Ena sama, mala, ničeva puzlica.
Niti toliko me ni,
da bi se dalo razbrati,
kaj sploh predstavljam.
Danes sem samo nekaj kapelj
bledih odtenkov,
odtisnjenih na trd papir,
tako nemogoče izrezljan za veliki svet.
Če pa bi se k meni zložila ti,
bi barve takoj postale bolj žive
in naenkrat slika pomenljiva.
Glej ga!Puhasti oblak,
s kuštravo brado in gubicami od smeha!
Danes te tako pogrešam!
Če bi se zložila k meni,
bi otroško srce stvarstva
poskočilo od veselja,
da je po neskončnih vekih in kamenih dobah,
na mizi v vsej zmešnjavi našlo
mali puzlici, ki pripadata skupaj.

Hovk