Beseda ima ime,
kakor ima oko solzo
in svetilka svetlobo.
Iskala sva jo.
Tekla za njo.
Bosonoga.
Skozi neprehodno goščavo.
Zasopla.
In sva jo ujela.
Sentimentalna in izrabljena
je hlinila, da naju ne pozna.
Potem sva jo ovila v kolut
in vrgla na platno.
Zdaj si jo vrtiva doma,
kadar nama zmanjka sedežev
v filmski dvorani življenja.