Pomlad te je rodila,
pristaja ti marjetica.
Zala si.
S poljskim šopkom prihajaš,
naproti,
v križišče.
Ravnokar izbiram kod.
Resnična si.
V levico mi prestaviš preteklost.
V desnici pestujem pogled ob oknu.
Dvigneš veke, zaspane.
Moja si.
Misli, zaustavljene.
Razbiješ moj svet in
smejim se ostankom.
Prava si.
Prevetriš mali dom,
nahraniš duha.
Ostani,
moja draga,
prijateljica.