021
Svet se podira pod mano,
zato na oblaku sedim.
Pustil sem spodaj nabrano,
ničesar v rokah ne držim.
Ti v ruševinah postavaš,
v nebo moliš iz srca globin:
"Slava ti, Bog, na višavah ..."
Slišim te, vendar molčim.
zato na oblaku sedim.
Pustil sem spodaj nabrano,
ničesar v rokah ne držim.
Ti v ruševinah postavaš,
v nebo moliš iz srca globin:
"Slava ti, Bog, na višavah ..."
Slišim te, vendar molčim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 12. 05. 2011 ob 11:38
- Prebrano 1231 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 633.2
