
Vidov ples (tretjič)
misli gradijo gradove v oblakih,
sence pastirjev na sajasti cesti
plešejo kolo ... vino se kisa:
drkam in tripam pri polni zavesti.
v dimljah drhti pokvarljivo blago,
hlepi po izlitju in čaka fanfare
na zadnjem koncertu ... a meni se zdi,
da so za polkni še zvezde zaspale.
veliko poklicanih, malo izbranih!
sveto previdnost so s kamni po glavi
tepli cigani ... in spet se mudi
v električno klavnico strašit ljudi.
se kače iz prsi pregnati ne da!
tiho, pretiho mi pamet modruje,
ko prehitevam praznino neba:
dovolj je hudo, a lahko je še huje.
na plastični lojtri bingljajo možgani,
posledice pranja so vidne ponoči,
ko mesto že spi ... brezpogojno priznam,
da je prepozno zvoniti po toči.
aja, tutaja! speče živali
ne slutijo kač ... in izlet ni propadel,
ker naj bi adam v edenskem vrtu
za svojo samico jabolka kradel.
adijo, svojat! dovolj sem povedal,
a trapast orkester še dalje trobenta.
ne me pretepsti, če bom pogumno
po krajšem aplavzu poscal dirigenta.
Dani Bedrač

Napisal/a: Dani Bedrač
Pesmi
- 12. 05. 2011 ob 10:05
- Prebrano 901 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170
