Vsako jutro ubogljivo
pogoltneš tabletko progestogena.
Umiješ se, počešeš in narišeš obraz.
Odpraviš se služit svojo mezdo.
Sediš za neprebojnim steklom,
skozi režo potiskaš bankovce in nasmehe.
Tu pa tam te kdo opazi.
Sanjaš o visokih travah
in slanih kapljah na razbeljeni koži.
Med pavzo hitiš domov,
kuhat kosilo in obešat perilo.
Popoldne se zgodba
za neprebojnim steklom ponovi.
Iz dneva v dan.
Iz leta v leto.
Robot si.
Zlata ribica v akvariju,
ki nikomur ne izpolni želje.
Še sebi ne.

širin.gol