JUTRO
To jutro
je vseeno prebilo
temno žalost oči
in se naselilo tja,
kjer so sanje izrisale
neke neprave kote.
Zadaj, za stvarmi,
se plazijo spomini.
Nočem slišati
tistih besed,
ki so, takrat davno,
izgnale nežnost otroških slik
in na steno pribile križ
prve pesmi.
je vseeno prebilo
temno žalost oči
in se naselilo tja,
kjer so sanje izrisale
neke neprave kote.
Zadaj, za stvarmi,
se plazijo spomini.
Nočem slišati
tistih besed,
ki so, takrat davno,
izgnale nežnost otroških slik
in na steno pribile križ
prve pesmi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 12. 05. 2011 ob 07:07
- Prebrano 1047 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 290
