Pred kratkim sem objavil eno pesem izpeljano iz pesmi Na poljih Flandrije John-a Mccrae.

V originalu gre ta pesem tako:

In Flanders fields the poppies blow
Between the crosses, row on row,
That mark our place; and in the sky
The larks, still bravely singing, fly
Scarce heard amid the guns below.

We are the Dead. Short days ago
We lived, felt dawn, saw sunset glow,
Loved and were loved, and now we lie
In Flanders fields.

Take up our quarrel with the foe:
To you from failing hands we throw
The torch; be yours to hold it high.
If ye break faith with us who die
We shall not sleep, though poppies grow
In Flanders fields.

Sam sem se malo pozabaval in sem jo prevedel:

S polj Flandrije razrašča mak

se z vrste v vrsto, kjer vojščak,

je zdaj zgolj križ; in šli v nebo

so škorci hrabro, da pojo,

a jih nemi topov strel vsak.

Kdor živ je bil, je zdaj mrtvak,

Je videl zoro in oblak

je ljubil, kot bo zdaj zemljo

polj Flandrije.

Zdaj vstani nov rekrut, poljak!

Pokreni naš slabeč korak

ponosno tja kjer maki zro.

Če upi v nas pri vas umro

zaman bo neumorni mrak

polj Flandrije.

Ker mamo že prevajalski kotiček, sem upal na malo pomoči pri prevodu, oz. lahko kdo tudi sam poskusi in prevede sam.

LP