Tiktakanje
tlakovane poti
visoki kriki hrastov
noč je temnejša
dan je napol zastrt
pod kožo kamnov
se lomijo vejice
neslišno se drobijo
v skelet zemlje
ki postaja vse glasnejša
kot verige rožljajo
razdvojeni spomini
prepereli v času
ogenj prasketa
v prsih brez urnih
kazalcev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 30. 04. 2011 ob 13:16
- Prebrano 1223 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 455
- Število ocen: 11
