Sede na nabrežju,
vode deroče,
porcelanasta punčka,
v vitrini življenja,
ogrnjena s plaščem,
iz žameta rdečega,
ogrnjena z ogrinjalom,
mogočnim trpljenja.
Pogled njen je mrtev,
kot prazna vreča,
zazrt v prostrane
širine,daljave,
ne išče več sreče,
ne novega upa,
ne išče ljubezni,
več tiste taprave..