Lakota se oglaša
v tenkem skovikanju mladine
sredi zaraščenih prstov krošnje.
Prekinja jo blago božanje
skrivnostne melodije.
Med njimi poplesujejo plahte noči,
ki s svojim črnim dihom
in v sozvočju utripa nekega konca
potiska v zanke razmišljanja
in iskanje nedorečenih spoznanj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuša Ilovar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!