DVOBOJ
Pod odprtim ustjem
brezno teme.
Njene sence
dolbejo drobne
brazde, kakor
razpokane žilice
v očesni belini.
Grudasto butajo
ob hrapave stene.
V silnem hotenju
ožgati strani nivoja
silijo kvišku,
lomijo lesket
svetlobnih žarkov,
ki v svoji vztrajnosti
ne popusti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuša Ilovar
- 27. 04. 2011 ob 18:17
- Prebrano 832 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 114
- Število ocen: 4
