Brezdomec
bedim: zazrt
v strahotno slutnjo
izmučenega neba
izvlečem izza zob
sulico izsušenega jezika.
tako daleč si, zemlja!
tako daleč, čeprav tik pod mano
potrpežljivo prežiš skupaj z mrtvimi
na kislino tistega krika,
ki se ne bo nikoli rodil.
v strahotno slutnjo
izmučenega neba
izvlečem izza zob
sulico izsušenega jezika.
tako daleč si, zemlja!
tako daleč, čeprav tik pod mano
potrpežljivo prežiš skupaj z mrtvimi
na kislino tistega krika,
ki se ne bo nikoli rodil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 25. 04. 2011 ob 08:16
- Prebrano 1394 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 659
- Število ocen: 16
