Vzamem za pest drobnih sonc,
regratovih cvetov, ki naj zaustavijo
vrtenje v moji glavi in prikličejo mir
lenobnega sončnega popoldneva
sredi utripanja sveta okrog mene.
Posujem jih s temno rdečimi lističi
odpadlih občutkov, previdno, v rokavicah,
s strahom, da mi s svojo rdečino
ne poškodujejo tretjega, četrtega
ali petega kurjega očesa.
Dodam tan'itsu modricvet,
da razbije popolnost,
da prinese dinamiko, gibanje
in spomni še na tisto,
česar sicer ne maramo v šopkih
Na robovih okrasim s črnim bezgom,
ki pa daje šopku nekaj svetlobe,
vmes inštaliram par high-tech antiprizem,
ki znajo vso to pisanost
zmešat v najčistejšo belino
Dodam še par kar se da samosvojih
oranžnih in vijoličastih cvetov,
da ti kričijo v obraz, da ti butajo v možgane,
da ti pustijo metaforični odtis
na tvojih anemičnih licih
Vse skupaj okrasim z zelenimi listi
nepotrebnih besed in žabjo prejo,
povežem z dobrim metrom traku
in na mestih zlepim z rimami.
Vse skupaj prelijem v črke in tipografije
In ko ti ga končno pokažem,
se tebi zdi običajen, črnobel
in niti ne slutiš, da je v tem
cel živžav, ki se skriva pod črkami
Zbornik pesem.si 2011