Ko zamežikaš prvič v svet,
krik zareže tihi eter zraka,
popkovine amulet pretrga se,
materina ljubezen tam te čaka.

Ko besedo prvo spregovoriš
vzklikajo : „Kako ljubek je ta otrok
Je deček, deklica? „A ti zaspiš,
odraslih svet ni za takega junaka.

Ko prvi korak ti iskrico veselja da,
ponosen nase si in svoboda ti diši,
tekati, skakati in raziskovati si želiš,
vse od jutra pa do gostega mraka.

Ko trgaš hlače in nemirno zreš v nebo,
rasteš in postajaš čisto samosvoj,
oblikuješ svoj pogled na nori svet,
pa pravijo: "Ta fant je iz drugega planeta."

V kalupe odraslih bi te radi spravili,
pravljice bi radi narobe ti predstavili,
a ti sprašuješ se. „Kdaj človek se rodi?
Je to na koncu ali na začetku zemeljske poti?“

Silva Langenfus