Morski valček
Res mirno je morje na tihi večer,
čeprav v njem trpi globočina.
In veter kot bel in molčeč je papir,
ki zmoti ga moja bližina.
Zato brez slovesa obrnem se stran
od vetra, od morja, od sebe.
Zavem se, da z ničem sem zopet obdan,
v drobovje brez pesmi zazebe.
Na pesku praznine zdaj puščam sledi,
ki sproti nemir jih pobriše.
Sem tu in me ni - več ne najdem poti,
ki vame jih pesem zariše.
Brez diha in giba v praznino uprem
brezbarven pogled pred obzorje.
Zaznavam šumenje ... Se v hipu zavem:
me kliče nazaj, vase, morje.
In morska gladina prav nežno vzdrhti,
ko prst moj postane pisálo.
Tako, brez besed se ta pesem rodi,
ki nese jo val na obalo.
Plesala sva Kočijaž & Legy
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 05. 05. 2011 ob 22:37
- Prebrano 1505 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1282
- Število ocen: 38
