Norčeval sem se,
ko si mi šivala inicialke.
Skrival sem jih in upal,
da ne bo nihče opazil
kakšna baba sem v resnici.

Biti moram moški.
Še več.
Mačo.
Z golimi cipami nad posteljo
in z jezo nad očmi.

Tvoj našitek je edino,
kar mi je ostalo.
Včasih se oprimem roba majice
ter ga otipam s palcem in kazalcem.

Šele nato udarim.

Ob večerih pogosto,
zvit v lažen občutek varnosti,
buljim v steno.

Takrat si našitek
odvisniško tiščim k nosu,
trepečem
in poskušam izsesati
poslednje delčke tebe.

MOMO