Ne bo se vrnil.
Dnevi v samoti
minevajo.
Prazno,
brez prave
vsebine, pomena,
se zdi
vse,
kar prej
imelo je čar
obema.
Obstal je čas,
izginil navdih,
ki polnil je srce
in vse spreminjal
v nov stih.
Ne odpiram oči,
ne veselim se
več dni,
ki brez
njega ostajajo
prazni,
kot so puste noči.
Ne bo se vrnil.
V meni praznina,
kraljuje bolečina.
Vem,
nikdar ne bom
sama.
Ostajalo z mano
bo hrepenenje,
ki je večno,
kot je večna
z njim tudi
omama.