Soj luči – odboj svetlobe v steklu
razkrije moj obraz,
a moč noči kot ogenj v peklu
stopi njegov izraz.

Skozi okno mrtva luna sije,
zamegljena; komaj vidna
prek oblakov z žarki se prelije
šibka luč – in oster mraz.

Veter skozi stare špranje žvižga
tih kot mati smrt;
oster mraz naznani mi usodo,
a zame je – še s krsto škrt.

Včasih zaželim si samo mraza,
brez luči in brez bližine;
srca bol in žalosti obraza,
dokler me osamljenost ne mine ...

Žiga Lovšin - Lothlorien