Spanje.
Sanjajoč spomine Zidu.

Začetek. V sončen dan.
Delo. Namesto kola.

Čakajoč moment, vedno zamujam.
"Ne hiti!", je dejala.
Dež. Prežene naju pod vrbe.
Vrbe žalovalke.
Nato sonce izza oblaka posije,
toplina žarkov, nas ljudi oblije.
Poljub. Pa še en. Milijon.
Vsak zase. Edinstven. Svoj individum.
Obstoj sveta zamrzne.
Gospodovalnost. Zvok šestih strun.
Spomini. Prisluh korakom. Oddaljujoč.

"Trnovo, kraj nesrečnega imena!
Tam meni je gorjé biló rojeno,
od dveh očesov čistega plamena,"
pravi pesnik.

Avtobus je odpeljal. Tekoč za njo.
Spominska kartica. Posnetki mladosti.
Nato odhod. V daljavo. Domov.

Večer. Delo pozno v noč.

Floyd