Tam kjer življenje misli rodi,
tam kjer hrepenenje podobo dobi...
Če lahko bi ,bi na srce ti natisnila
vse besede,obsedeni od nebes.

V soju sveče odgrne tančico,
padajo skrivnosti,padajo...
Zaprti v temnico propadlih sanj.
Brez njega lahko padem.
Glej zvezdo iz neba...

Šepet tam v tišini,slišiš?
Poln je svet čudes in premalo
vem o teh stvareh.Roke mi spet
drevenijo ,pišem,da pišem,
komu,tebi?to belo poezijo...

V mislih preštejem vsako besedo,
ko zunaj mesto že zdavnaj objema mrak,
topel in težek je zrak. V daljavi grom.
Dež,obriši kapljo s lic,zgleda kot solza.

Čuj. Slišiš,ko te kličem jaz? Kje si, o
kje si neznani obraz?Spustite ga v temo
,da ga najdem v soju sveč.Iskre. Ogenj,
glej ogenj v duši in očeh,ne plamen,ogenj.

Sprehodi se z mano,ti,ti iz misli vzet,
dotakni se ustnic, katerih mraz je pustil
mrzlo sled,pridi zapojva duet. Pridi ,klic
moj je že preveč izžet,pridi...

Christen