nekako izpod
in od daleč
izpod črte diskretnosti
pricurljaš vame
tako po kapljicah
in se počasi razlezeš
kar vidim te
(čutim še bolj)

kot po kapilarah se dvigaš
tja nekam
do utripajoče rdečine
in še višje
do sive v oreh oblikovane kreme

in si
kar si
jaz pa se opotekam
skozi trakuljaste dneve
z vzorno poravnanimi ustnicami
izmikajoča se vsemu novemu
(ker je vse novo brez spominov)
in vsemu
zaradi česar bi te morala natančno poimenovati
ali morda celo izsesati

Luna