BARVA MOJEGA ZLA


Nekaj mi pravi: »Opiši hudiča!
Opiši hudiča, kaj dela s teboj!«
Pomislim…
Rdeč je, na glavi dva rožiča…
Čaka na mojo dušo,
da jo vzame s seboj!


Upiram se mu, z zadnjimi močmi
bijem bitko s hudobijo!
A glej ga!
Gleda me z režečimi očmi,
kremplje že steguje proti meni…
…čakam, da mi srce zdrobijo!


Premamlja s sladko me besedo,
grabi, vztrajno leze v srce,
obljublja!
V glavi ustvarja strašno zmedo!
Ko iščem moč, da se uprem,
naenkrat se razjasni vse!


Kdo je že rekel, da je hudič rdeč?
Da mi s kremplji bo srce vzel?
Spregledam!
Moj hudič sploh tak ni več!
On ima ljubke, prijazne oči…
…moj hudič je…BEL!!


Preklinjam to ukradeno belino!
Preziram zlo, sejano na naš svet!
»Izgini!
S seboj odvleci vso sivino,
vse trpljenje, bol in greh!
Borila s tabo se bom spet in spet!«

ferjan