Ko prva zvezda se utrne,
večer preide v noč.
In mesec prek neba se zvrne
vesel, pijan, plešoč.

Na klopci pod vdovelo krošnjo
se dvoje vedrih src smeji.
In petje listja v rahlem vetru
kot mila glasba se mi zdi.

V svetlobi mlade mesečine
izmenjava si par besed.
In roka v roki, dlan na dlani ...
... to je trenutno najin svet.

Ko pa nastopi čas tišine,
govoriva le z očmi.
Vse ostalo naj izgine!
Le ti, le jaz ... in jaz in ti ...

In še sva tu in še sva sama,
vse bližje mi je tvoj obraz.
A to, kar se zgodi med nama,
ostane naj skrivnost za vas. :)

Žiga Lovšin - Lothlorien