Nekoč te pokličejo.
Greš.
Grehe pustiš za seboj.
Sulico, meče in kaplje
krvi
vržeš v lužo smeha.
Slečeš kožo,
zložiš kosti,
le iztegnjena dlan
bo ostala
pred teboj
in na njej
bobnajoče srce.
Nekoč te pokličejo.
Greš.
Odmev vrtiljaka
se bo igral s tvojimi lasmi
in med praznimi polji
besed
se zarijejo misli večnosti.