Med praznimi polji besed

Nekoč te pokličejo.
Greš.
Grehe pustiš za seboj.
Sulico, meče in kaplje
krvi
vržeš v lužo smeha.
Slečeš kožo,
zložiš kosti,
le iztegnjena dlan
bo ostala
pred teboj
in na njej
bobnajoče srce.

Nekoč te pokličejo.
Greš.
Odmev vrtiljaka
se bo igral s tvojimi lasmi
in med praznimi polji
besed
se zarijejo misli večnosti.

Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 06. 04. 2011 ob 12:57
  • Prebrano 689 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 145
  • Število ocen: 5

Zastavica